Arhiv za marec, 2011

Kokoš je od nekdaj gojila strahospoštovanje do Učke, ki je bila v njenih drobnih kokošjih očescih velikanska vzpetina, za povrh še s predorom v drobu. Še zlasti se ji je v spomin vtisnila pred kakšnim desetletjem, ko se je bila prav nekje okoli Učke, sicer pa na poti v okolico Rovinja, tako usodno izgubila, da [...]

Pingvin je zadovoljno visel na vrvi tik pod vpetim kompletom, otresal utrujene ročice in obotavljaje zrl kvišku. Lev mu je spodaj prigovarjal, naj nadaljuje do vrha, da padec, če se mu morebiti pripeti, ne bo dramatičen, saj smer visi in bo pač obbingljal v zraku. S čimer se je strinjal – če že mora pasti med vpenjanjem, je previs zagotovo najboljše pomirjevalo za razgrete živce. Nekaj moči mu je še preostalo, pred sabo je imel le še dva svedra in sidrišče ter vsaj v začetku precej dobre oprimke. Opogumljen se je torej sklenil odriniti naprej. V previsni 6b!!!

Valjal se je po snegu in kobacal, spuščal po hribu navzdol, dirjal spet navzgor in spet navzdol in navzgor in navzdol in navzgor in navzdol (zdaj se sprašuje, kolikokrat mora to ponoviti, da bodo bralci, tudi spami dvomljivega slovesa, razumeli neskončnost procesa, vendar bo raje odnehal, da mu ne bi popustila vnema po opisovanju pravljičnega [...]

Pingvin je bil obupan. Tretji dan petdnevnega kolesarjenja po Toskani se mu je prilepil za družbo kar se da nezaželen obiskovalec – gospod Prehlad. Situacijo je sicer treba ustrezno osvetliti: Pingvin mu, čeravno ga ni nikoli vesel, običajno odpre vrata na stežaj že, ko ga sliši hoditi po stopnicah. In medtem, ko čaka nanj, zaskrbljeno melje, kako dolgo se bo zadržal na obisku tokrat in kako razpoložen bo. Bo ves razposajen in bo Pingvina docela potisnil v senco ali bo malodušen in se bo tiho držal v kotu? Ko je Pingvin, še ves zaspan, zavit v spalno vrečo, zaslišal zven njegovih korakov še daleč proč od šotora, se je zvil v dve gubi: ne zdaj!!!

Bolezen pride na konju in odide peš, je stara ljudska modrost, ki jo je Kokoš dobro poznala. Prav tako je poznala vse ljudske metode za odganjanje bolezni, zahrbtne in trdovratne gripe, ki se je je polotila po srečanju z vremško burjo: sekljala je česen, naravni antibiotik, in ga zobala kot kikiriki, vdihovala je čebulne hlape, [...]

Nikar na planoto, na planoti se bosta izgubili, je bilo namignjeno Veverici in Kokoši, ki sta se zato seveda iz še toliko večjega objestnega veselja odpravili tja. Imeli sta tudi drugačne motive, kajti za omenjeno zloglasno planoto, na kateri popotniki po večdnevnem blodenju žalostno poniknejo, sta slišali, da na njej z neverjetno silo brije burja. [...]