Arhiv za julij, 2011

Saj pravzaprav ni tako zelo pomembno, zakaj so se odpravili tja. Najverjetneje je, da si je Pingvin želel videti vas Z-2*, ki se mu je trmasto izmikala in zbledela v fatamorgano vsakič, ko se je kamenje na makadamski cesti pod Robom začelo debeliti v skale, naklon poti pa višati onkraj zmogljivosti urbanega avtomobila. Lemurju se [...]

Po dolgem premišljevanju oz. bolje rečeno hihitanju iz ozadja ob prebiranju vandrarij iz kokošljih, pingvinjih in lemurjevih logov, se je tudi Kozica odločila, da stopi iz sence. In kaj je bolj primernega kot zmagoslavni trenutek (no, v resnici je bilo bolj za celih devet ur zmagoslavnih trenutkov), ko je kljub svojemu strahu pred vsem kar [...]

Ko ne spim, odkolesarim na Krim Nedeljsko popoldne na ploščadi koče na Krimu, 1107 m. Vremenske razmere: znosnih 25 stopinj Celzija, prijeten vetrič. Prisotni (v tem kronološkem zaporedju): spodobna zakonca srednjih let, najbrž redna obiskovalca Krima, imenujmo ju Janez in Marija; Ovca s kolesom, brez čelade in rokavičk; Kokoš s kolesom, čelado in rokavičkami. Kaj [...]

Pingvin v začetku tega tedna še zmeraj malce živi v prejšnjem (čeravno je obče znano, da je to povsem narobe, živeti v preteklosti, namreč, tudi v prihodnosti, pravzaprav – kar šteje, je zdaj!). Kako ne bi, ko pa je bil tako vrhunski: najprej je sredi tedna zasledoval kozoroge s Kozico po Julijcih, v nedeljo sta se z Levom pridružila sektaški odpravi Kozice in avtorja topšita na grebenskem prečenju Zeleniških špic, dan prej pa se je Pingvin … vrgel iz letala!!!

Sedemsto roza hudičev, se je zareklo Pingvinu, ko je obstal nad ozkim koritom, v katerem se je divje premetavala voda in škropila vsenaokoli. Čeravno je korito zakrivalo pogled v globino, mu je bilo nadaljevanje povsem znano: 40-metrski navpični slap, po katerem se bo treba spustiti na vrvi. Pingvin se je začel blago potresavati, prav tako so debelo požirale slino vse preostale žival’ce, ki so se počasi nakapljale na rob stene. Toda – epilog, navzlic vseobčem strahu, je bil lahko kajpada le eden: top šit, kakor bi spust zagotovo slikovito povzela najbolj visokorasla med žival’cami!

Nedeljsko dopoldne na Vršiču. Lev in Pingvin sta komajda ulovila oči, da jima niso izpadle iz jamic – a sta po pomoti zašla na sejem rabljenih avtomobilov? So preselili sem BTC in so siva ostenja zgolj njuna utvara? Sivolas pobiralec parkirnine ju je pomiril; v BTC-ju je navsezadnje parkirišče zastonj! Avtomobili pa tudi niso bili ovešeni s cenami. Bo že prav. Namenila sta se sicer po brezpotju na Veliko in Zadnjo Mojstrovko pa na Travnik in nazaj prav tako po poteh, ki jih ni. In ljudi na njih prav tako ne.

Po babjem vzponu na Babo je dobil Lemur še večje skomine po “zelo zahtevnih označenih poteh”, kakor se strokovno imenuje velikanski kup skalovja (v bolj ali manj trdni obliki), po katerih je speljana jeklenica (ali lepše: zajla). Zato se je, še preden je dodobra popustila bolečina v bedrcih, začel pogovarjati, kam bi naslednjič odskakljal v prelepi vijolični čeladi, ki mu jo vsakič znova posodita Pingvin in Lev in mu najbolje pristoji, če je malce poveznjena proti levi.