Avtorjev arhiv

Lemur nadvse ceni zasebnost, dotični nemara še bolj, kar je mogoče sklepati po tem, da je emigriral v nadvse odročno državo, ki jo na zemljevidu najdejo le najbolj vešči zemljeslovci in morjeplovci. Tukaj je tako dobro skrit, da se lahko povsem in v celoti posveča njegovi najljubši dejavnosti – česanju svojega prečudovitega repa. A niti [...]

Znano je, da znana živalska druščina obožuje kraje na Z. In tako sta Kokoš in Lemur nekega dne sklenila, da bosta seznam okupiranih ozemelj (http://vandramo.net/2011/07/okupacija-v-treh-slikah/) dopolnila s črno različico Z-ja, ki ima s poprejšnjima Z-jema le toliko skupnega, da je na Z. Je drobna packa, ki plava ob obali Tanzanije, nedaleč stran od prav nič [...]

Po babjem vzponu na Babo je dobil Lemur še večje skomine po “zelo zahtevnih označenih poteh”, kakor se strokovno imenuje velikanski kup skalovja (v bolj ali manj trdni obliki), po katerih je speljana jeklenica (ali lepše: zajla). Zato se je, še preden je dodobra popustila bolečina v bedrcih, začel pogovarjati, kam bi naslednjič odskakljal v prelepi vijolični čeladi, ki mu jo vsakič znova posodita Pingvin in Lev in mu najbolje pristoji, če je malce poveznjena proti levi.

Valjal se je po snegu in kobacal, spuščal po hribu navzdol, dirjal spet navzgor in spet navzdol in navzgor in navzdol in navzgor in navzdol (zdaj se sprašuje, kolikokrat mora to ponoviti, da bodo bralci, tudi spami dvomljivega slovesa, razumeli neskončnost procesa, vendar bo raje odnehal, da mu ne bi popustila vnema po opisovanju pravljičnega [...]

V dneh, ko se je po Ljubljani razširila epidemija maratoncev, je Lemur kar zastrigel z ušesci, ko je zaslišal dve imenitni besedi: pronator in supinator. Lemur sicer ni prevelik ljubitelj kakršnega koli mučenja, a superge si tu in tam le nadene in se zapodi med listje v bližjem gozdu; to najraje počne sam, ker se [...]

Nemško-slovenska druščina je vstala v res hladno jutro in pogrešala toplo ognjišče, četudi jih je skoraj spremenilo v ravno prav dimljene mesnine. Kokoš se je komaj otepla spalne vreče, v katero se je bila skrbno zavila, kajti hlad ji je segel več kot do kosti (kako je pogrešala ogrevano domačo lojtrco, lahko kar sama potrdi), [...]

Ko je kombi tretjič zakašljal in se ustavil na sicer ne prav strmi cesti navkreber, je bilo jasno, da si bo treba oprtati nahrbtnike in kreniti peš do izhodišča. Cilj je bil na dosegu očesa, in če bi lahko sklepali po lahkotnem koraku domačinov, gibonom in oslov, ne prav težko dosegljiv. Lemur in Kokoš sta [...]

Odkar je Lemur izpred svojega brloga pregnal par zaljubljenih golobov, v njem ni več našel miru. Skozi ga je spremljala misel nanju, zato je bil čedalje bolj potrt, njegov rep pa že čisto oguljen, saj ga je skozi vlekel po tleh. Ker ni znal izgnati nelagodja iz svojega sicer sposojenega brloga (proti plačilu, seveda, dandanes [...]

Lemur se je znašel v strašanski zagati. Pingvin in Kokoš sta izčrpno poročala o prigodah, ki so se nakopičile, spomni se sleherne, saj je vendarle vedno nekje v bližini. (Le kdo si lahko predstavlja lemurja brez pingvina in kokoši? Takšen ekosistem bi bil že v kali obsojen na propad.) A o čem naj on poroča? [...]

Lemur ne bi mogel verjeti, če ne bi videl. Kokoši ni bilo mar varuhe varnosti, strumno je zakorakala proti svojemu imetju, ga vzela, se hladnokrvno vrnila na svoje mesto in se delala, kakor da se nič ni zgodilo.