Veverica je znana nabiralka. Grozdje, limone, fige, šipek, … niso varni pred njo. Vse obere s svojimi krempeljci in uskladišči, vkuha, predela – kolikšna je ta njena vnema, pove podatek, da si najbolj na svetu želi imeti špajzo. Kokoš srčno upa, da se ji bo ta želja nekega dne uresničila – kajti tedaj tudi ona [...]

Lemur nadvse ceni zasebnost, dotični nemara še bolj, kar je mogoče sklepati po tem, da je emigriral v nadvse odročno državo, ki jo na zemljevidu najdejo le najbolj vešči zemljeslovci in morjeplovci. Tukaj je tako dobro skrit, da se lahko povsem in v celoti posveča njegovi najljubši dejavnosti – česanju svojega prečudovitega repa. A niti [...]

Nove in nove vesti so, podobno kot pri naravnih ujmah večjih razsežnosti, prihajale iz dneva v dan; prvo jutro zatem pa kar iz ure v uro. Po tednu dni se je slika sestavila, novih koscev epohalnega mozaika ni imelo več smisla čakati, pa je bil dopolnjen skladno z verjetnostjo – nekako tako kot arheologi črepinje [...]

Ilala se je počasi majala na kodrajočih se valovčkih in domorodske družine so se že kmalu po izplutju med lesenimi klopmi razkropile na vse konce in kraje spodnje palube. Kovčke, potovalke, plastične vrečke in pisane bisage so odložili na tla ali jih potisnili na police nad glavami, otroke, vsaj tiste prosto hodeče, pa povečini stresli [...]

Kokoš ni tipična predstavnica svoje vrste. Ne le, da leti – in to prav rada! – temveč jo mika tudi plovba. Po morju ali po sladkih vodah. Tiste tople novembrske dni, ko sta se z Lemurjem klatila po Malaviju, zatorej nikakor ni hotela zamuditi priložnosti, da bi zaplula po znamenitem malavijskem jezeru, ki ni nič [...]

Včasih je treba prekiniti z ustaljenimi vzorci, si je rekla Kokoš. Globoko spoznanje se je (tokrat) nanašalo na cilj sobotne ekspedicije, ki vendarle ne sme spet voditi na Primorsko, k morju ali v zaledje, po tirih Parenzane ali pod rob in za zid. Ruj na Krasu se še ni pordečil, zato pa je marsikje dozorelo [...]

Kozica uživa, če jo kdo razvaja. Najbolj ji je povšeči, če se to zgodi kar tako, spontano, ima pa tudi zvite sposobnosti in se tako dolgo vrti okrog vrele kaše, da doseže svoje. Kot je bilo že povedano, si Kozica domači hlev deli z velikoraslo živalco in prav to visokovnebodvigajočo se zver poskuša najpogosteje pretentati, [...]

Saj pravzaprav ni tako zelo pomembno, zakaj so se odpravili tja. Najverjetneje je, da si je Pingvin želel videti vas Z-2*, ki se mu je trmasto izmikala in zbledela v fatamorgano vsakič, ko se je kamenje na makadamski cesti pod Robom začelo debeliti v skale, naklon poti pa višati onkraj zmogljivosti urbanega avtomobila. Lemurju se [...]

Ko ne spim, odkolesarim na Krim Nedeljsko popoldne na ploščadi koče na Krimu, 1107 m. Vremenske razmere: znosnih 25 stopinj Celzija, prijeten vetrič. Prisotni (v tem kronološkem zaporedju): spodobna zakonca srednjih let, najbrž redna obiskovalca Krima, imenujmo ju Janez in Marija; Ovca s kolesom, brez čelade in rokavičk; Kokoš s kolesom, čelado in rokavičkami. Kaj [...]

Po babjem vzponu na Babo je dobil Lemur še večje skomine po “zelo zahtevnih označenih poteh”, kakor se strokovno imenuje velikanski kup skalovja (v bolj ali manj trdni obliki), po katerih je speljana jeklenica (ali lepše: zajla). Zato se je, še preden je dodobra popustila bolečina v bedrcih, začel pogovarjati, kam bi naslednjič odskakljal v prelepi vijolični čeladi, ki mu jo vsakič znova posodita Pingvin in Lev in mu najbolje pristoji, če je malce poveznjena proti levi.