Junij je že tradicionalno čas, ko se izkorišča zadnje dni lanskoletnega dopusta, za Kokoš pa tudi skrajni rok za unovčevanje lanskoletnih rojstnodnevnih bonov. Enega takih sta ji, še lansko leto, podarila Vodni bivol in Kapibara. Bon je Kokoš skupaj z lično ovojnico, ozaljšano z rožnato pentljo, pospravila na polico in nato so vsi skupaj čakali, [...]

Ekspedicija v Istro je večkrat visela na nitki, še preden so Veverica, Črna ovca (državna uslužbenka, ki se je po lastni volji in na večkratno Kokošino prigovarjanje, naj si vendarle izbere živalski alter ego, odločila za to ime – ki je res kar pravšnje, čeprav v naravi najbrž ni ovc, ki bi si ravnale svojo [...]

Kokoš, dasiravno se ima za na moč modro in posebno, je včasih v svoji predvidljivi navdušenosti nad nenavadnimi rečmi na moč povprečna. Ena reči, ki se jim ne more upreti, so nenavadne besede. Kurkuma, kardamom, touareg, quashqai – vse to so skupki črk, ob katerih Kokoš, čeravno ne ve vedno čisto najbolje, kaj v resnici [...]

Skozi luknjice na roletah je prosevala svetloba. Taka topla, medeno rumena. Torej je zunaj sonce, si je malce razočarano rekla Kokoš in se še tesneje ovila v odejo. Če bi deževalo, bi poležavala brez slabe vesti. Tako pa je poležavala s Slabo vestjo. Ne eni ne drugi se ni zdelo vstati vsaj še poldrugo uro [...]

Ko si je Kokoš iskala novi kokošnjak, je bilo eno njenih temeljnih vodil, da mora biti star vsaj sto let. In ko je našla svoj sanjski dom, je na veliko zadovoljstvo ugotovila, da ga je zgradil gospod, čigar sin je bil svoje čase znanec njene babice. Hiša je imela tako rekoč pedigre; izraženo v kokošjem [...]

Kokoš je od nekdaj gojila strahospoštovanje do Učke, ki je bila v njenih drobnih kokošjih očescih velikanska vzpetina, za povrh še s predorom v drobu. Še zlasti se ji je v spomin vtisnila pred kakšnim desetletjem, ko se je bila prav nekje okoli Učke, sicer pa na poti v okolico Rovinja, tako usodno izgubila, da [...]

Bolezen pride na konju in odide peš, je stara ljudska modrost, ki jo je Kokoš dobro poznala. Prav tako je poznala vse ljudske metode za odganjanje bolezni, zahrbtne in trdovratne gripe, ki se je je polotila po srečanju z vremško burjo: sekljala je česen, naravni antibiotik, in ga zobala kot kikiriki, vdihovala je čebulne hlape, [...]

Nikar na planoto, na planoti se bosta izgubili, je bilo namignjeno Veverici in Kokoši, ki sta se zato seveda iz še toliko večjega objestnega veselja odpravili tja. Imeli sta tudi drugačne motive, kajti za omenjeno zloglasno planoto, na kateri popotniki po večdnevnem blodenju žalostno poniknejo, sta slišali, da na njej z neverjetno silo brije burja. [...]

Začelo se je točno tako – in nič drugače – kot vedno: ko je Kokoš navsezgodaj zjutraj iz trdnega spanca zbezal piskavi zvok budilke (Lemurjevo darilo!), bi dala vse na svetu, tudi še neizvaljena jajca, če bi mogla s pritiskom na gumb odpovedati dogovorjeno. Pa čudežnega gumba (kot ponavadi in na srečo) ni bilo na [...]

Kokoš nikoli ni preveč marala za sneg in smučanje. No, saj je razumljivo, da se živali brez debelega kožuha (pod perjem, sploh tankim oranžnim, s kakršnim je obrasla Kokoš, rado piha) pozimi najraje zavlečejo k izvoru toplote; če to ni kakšna toplejša žival, pa vsaj k štedilniku ali pečici. Tam eksperimentirajo z moko, jajci, maslom, [...]