Bilo je neko jesen, ko so nedavne novice o obolenjih za ptičjo gripo še preveč odmevale, da bi jih bilo mogoče preslišati. Tudi v Laosu. Od koder resda ni bilo še nobenega sporočila ne o poginih perjadi, takšne in drugačne, ne o človeških smrtih zavoljo njih, toda – gre verjeti, da jih v Laosu dosledno spremljajo? Niti ne. Oziroma, ko si tam, si absolutno prepričan, da ne. Kakopak ne greš na potovanje v pričakovanju, da te bo pokopalo kar koli na sploh, ampak prhutanja pa tudi ne bi želel v svoji bližini.

Vračava se iz Bcharre, majhnega kraja v libanonski dolini Quadisha, proti Bejrutu. Avtobus počasi vijuga po ozki in strmi cesti, razgledi so prečudoviti. Sopotnica, imenujmo jo Žirafa (pojasnilo sledi v kateri od naslednjih zgodbic), se pomenkuje s fantom, s katerim sva se seznanili že na poti v ta hriboviti del. Mladi frizer, res čeden, se [...]