Prijetni jutranji hlad je poščegetal Kokoš po perju, ko je nekaj ur po sončnem vzhodu odprla zadrgo na predprostoru in se zazrla v sinje modro nebo. Po silovitih nevihtah – prejšnji dan je vreme prav zares pokazalo priostrene zobčke in razcefralo velikanski senčnik pred prikolico – je bilo kot oprano. Pernati sorodniki so poskakovali z ene oljčne vejice na drugo in si popevali za nepoznavalčevo uho brezvezne tri tone, Kokoš pa je zelo dobro razumela, kaj kličejo: »Na kolo, na kolo!«

Kokoš je preudarna ptica, ki se založi s stvarmi, še preden ji zmanjkajo; predvsem vino rada nakupuje na zalogo. V družbi z nekaj somišljeniki – Polhom, Sovo in Mišjo in njuno mladičko -, se je na spomladanski konec tedna podala v slovensko vinorodno regijo. Ker se izbiranje in nakupovanje žlahtne kapljice utegne zavleči, so si v imenu previdnosti in družbene ozaveščenosti rezervirali prenočišče.