“Baba. Zelo zahtevna (pot)”. Lemur in Pingvin sta se namrdnila. Njima doslej Velika Baba, v nadaljevanju Baba, ni povzročala prav nikakršnih tegob. Zatorej sta sklenila, da bosta vsem dedcem dokazala, da z babami ni nobenega hudiča, da se jih da zlahka prenašati in prav tako osvojiti. (Lemur in Pingvin sta sicer dve mali babi, ki sta se tega dne odločili stopiti na veliko nad Jezerskim – bistveno višjo od njiju; rasnemu hormonu je pošla sapa pri 2127 metrih.) Toda … Slabo sta predvidela nadaljevanje in na koncu sta se morala vdati: z babami je res hudič!

Pingvin se ni mogel nikoli postavljati z občutkom za orientacijo. Bržkone gre za genetsko motnjo. V pojasnilo: njegova starša, recimo, kljub temu, da že domala štirideset let odhajata skorajda vsako zimo na smučanje v isto avstrijsko vasico, nekje na sredi poti, na istem razcepu, domala vsakič zapadeta v predločitveno krizo – nihče od njiju ni prav odločen, kateri krak je pravi, in tudi zediniti se o tem nikakor ne zmoreta.