Kokoš je preudarna ptica, ki se založi s stvarmi, še preden ji zmanjkajo; predvsem vino rada nakupuje na zalogo. V družbi z nekaj somišljeniki – Polhom, Sovo in Mišjo in njuno mladičko -, se je na spomladanski konec tedna podala v slovensko vinorodno regijo. Ker se izbiranje in nakupovanje žlahtne kapljice utegne zavleči, so si v imenu previdnosti in družbene ozaveščenosti rezervirali prenočišče.

Kokoš je bila od nekdaj zmedena. Zamujanje letal, avtobusov in vlakov, pozabljene ali celo izgubljene knjige iz knjižnice, blodenje po mestih in vožnja v krogu, prisrčno pozdravljanje in pristni nasmeški (kakršne seveda lahko pričara brezzobi kokošji kljun), namenjeni ljudem, za katere je bila sveto prepričana, da se je že nekoč pomenkovala z njimi, a jih je v resnici uzrla prvič – vse to so bili nepogrešljivi sestavni deli njenega pernatega repertoarja. Prava zmeda pa je njene misli kot silovit orkan razmetala tistega dne, ko je zastopicala na internet.