Živalski druščini (sedem se jih je preštelo s skupaj 16 nogami) je v soboto uspelo zgrešiti gaz do Slemena (na fotografiji) in si ga je zgolj ogledala z Vrtaškega vrha (1898 m). Pingvin zato svetuje vsakomur, ki bi želel pozimi pohoditi Sleme brez nižjega soseda, da po Vrtaški planini vestno opreza za razcepom gazi. Strmina klanca na začetku poti je upravičila svoj sloves in ga vmes še začinila z daljšimi zaplatami ledu (ne, snega ni bilo na začetku nič). Če je druščina zgrešila vrh, je pa ob mraku našla oštirja brez primere. Leva in Mroža je odpravil izpod strehe v precej prešernem razpoloženju … Ime in naslov je Pingvin zamrznil v domačem igluju. Po potrebu ju odtali.

Prejšnjo nedeljo so se Lemur, Lev in Pingvin odpravili v sneg v hribe nad Martuljkom; dva cilja so si zadali: Kresišče in Veliki kurji vrh. (Pri slednjem je treba povedati, da so pogrešali Kokoš, ki bi bila najbolj pristojna za pristop nanj.) Pridno so hodili, a na koncu obstali pod obema … Pa jih ni nič sram.

Vstati ob štirih zjutraj? Zlahka! Lev in Pingvin sta se v zadnjem času zaprisegla zgodnjemu vstajanju, ampak to čast namenjata zgolj – hribom. (Povsem po resnici ob tej nehumani uri prej ko ne medlita od zaspanosti in niti najmanj od sreče, ampak preklopita sanje nemudoma v sanjarjenje o prepadnih ostenjih, nazobčanih grebenih, prepišnih vrhovih, ki jim velikodušno naklonjata neprespane ure.) Saj sta se za hribe vselej budila zgodaj, ampak poleti je dan dolg in čemu bi pretiravala s prehitevanjem sonca? No, danes jima je budilka neusmiljeno zacvilila, ko to še ni utegnilo niti prvič zazehati. Lenoba.